reka
mlinscice

Zaradi sorazmerno velikega padca je reka idealna za izkoriščanje vodne sile z majhnimi pogoni, hkrati pa je ob reki dovolj prostora za kanale, po katerih se pretaka gonilna voda. To naravno danost so ljudje začeli izkoriščati že zelo zgodaj. Zajezili so reko in napeljevali vodo na mline, žage in kasneje turbine. Namembnost mlinščic se je širila. Postale so recipient za manjše stranske pritoke, vanje se steka atmosferska voda pa tudi odplake. Razen za pogon se je začela voda iz mlinščic uporabljati tudi v druge namene. Mlinščice so bile sprva majhni kanali s pretočno sposobnostjo do 400 l/s, kasneje pa je njihova pretočna sposobnost dosegla v povprečju 2 m3/s.

Brežine strug mlinščic izven naselij niso bile zavarovane; niti ni bilo potrebno, ker so padci manjši kot v matični strugi, pa tudi vplivov visokih voda ni. Mnoge mlinščice imajo zato danes izgled naravnega vodotoka. Ker imajo stalno vodo in visoke vode ter ne povzročajo močnega drifta za žive organizme, so mlinščice zelo primerne za ribogojništvo. K naravnemu izgledu in meandriranju mlinščic pa je pripomogla tudi obrežna vegetacija.

Do leta 1960 je bilo ohranjeno maksimalno število mlinščic z do sedaj največjo pretočno sposobnostjo. Zaradi odvzemov so bili pozimi in včasih tudi poleti celi odseki Kamniške Bistrice popolnoma izsušeni. To takrat ni bilo tako tragično, ker voda še ni bila tako močno onesnažena. V še nereguliranih potokih, ki se izlivajo v Kamniško Bistrico, pa je bilo obilo rib. Tu je prednjačila Rača, ki je bila s svojimi meandri pravi naravni spomenik.

Po letu 1960 so se mlinščice pričele opuščati iz različnih razlogov: obilica električne energije iz omrežja, ki je bila cenejša kot iz lastnega pogona, odstranjevanje in zniževanje jezov, preplavljanje, melioracije in kmetijstvo ter zaradi urbanizacije območja. Precej je k temu prispevala tudi nacionalizacija, saj je veliko objektov na vodni pogon propadlo, z njimi pa so propadle tudi vodne skupnosti, ki so skrbele za jezove in mlinščice. Opuščanje mlinščic se je v zadnjem desetletju nehalo predvsem zaradi široke namembnosti preostalih mlinščic in ker je zopet postala zanimiva proizvodnja električne energije v mHE. Ker pa mHE za večji izkoristek potrebujejo večje padce, so ponekod posamezne odseke mlinščic opustili in tako dobili večji padec (mHE v Stahovici). Sicer pa so se mlinščice čvrsto zasidrale v krajino tudi kot del naravne hidrografske mreže, od katere so danes odvisni prenekateri vodni in obvodni ekosistemi. S tem prihaja na površje nov problem in sicer določitev minimalnega pretoka za matično strugo, ki zahteva za svojo širino in gramozno dno veliko vode ter določitev minimalnih pretokov za mlinščice, ki bi jih veljalo zaradi svojih ekoloških kvalitet ohraniti.


Število obiskov
Website counter
zelena os
zelena os
zelena os
zelena os
zelena os
Pišite nam na naslov: info@zelena-os.si
Občina Domžale, Ljubljanska 69
1230 Domžale
zelena os
zelena os
© ICRO oktober 2013; Oblikovanje in izvedba:
Profont Tatjana Fugger s.p. Zadja posodobitev marec 2015
zelena os
Pridruži se nam na:
zelena os